APDEJT.si

Svet gledališča in opere se v zadnjem času spopada z izgubo pomembnih osebnosti in se posveča novim produkcijam. Nedavno sta preminula nekdanja direktorja Burgtheatra, Achim Benning in Gerhard Klingenberg, ki sta hišo zaznamovala v poznem 20. stoletju. Še posebej odmeva smrt režiserja in intendanta Clausa Peymanna, ki je bil znan po svoji kontroverznosti in iskanju konfliktov. Njegovi kolegi in sodelavci, kot so Christiane Schneider, Katharina Thalbach, Frank Castorf in Elfriede Jelinek, se spominjajo njegovega edinstvenega duha. Medtem pa se na odrih dogajajo nove premiere: Andrea Breth na Bavarski državni operi režira Fauréjevo »Pénélope«, Ferdinand Schmalz predstavlja novo delo »Bumm tschak oder der letzte henker« na Bregenških slavnostnih igrah, na Disney+ pa je na voljo nova južnokorejska drama »Low Life«.

V Benetkah se je začel 82. Beneški filmski festival, ki ga je odprl film Paola Sorrentina "La Grazia". Nemški režiser Werner Herzog je prejel Zlatega leva za življenjsko delo. Za prestižnega Zlatega leva se poteguje 21 filmov. Na festivalu se pričakujejo številne hollywoodske zvezde, med njimi Julia Roberts in George Clooney. Zagreb Film Festival pa bo potekal novembra.

Po prekinitvi projekcije filma 'Roda' v albanskem jeziku na festivalu Džada so se oglasili še iz Crnogorske kinoteke in Filmskega centra, ki pozivajo k pregonu odgovornih. Poudarili so, da jeziki, uporabljeni v filmu, odražajo bogastvo in raznolikost Črne gore. Iz Ministrstva za kulturo in medije so izrazili presenečenje nad dogodkom in izpostavili, da je film 'Roda' črnogorska produkcija. Svetovalka predsednika Črne gore je dejala, da nasilni prekid projekcije opozarja na resen udarec temeljnim družbenim vrednotam in pozvala k ponovni javni projekciji filma. Nina Lončar iz organizacije Džada film festa je dejala, da je Džada kolateralna škoda.

V kinematografih, vključno z Leokinom, se je začel predvajati film "Leonora v jutranji svetlobi" (Leonora im Morgenlicht), ki prikazuje življenje in delo Leonore Carrington, pomembne predstavnice nadrealizma. Čeprav je bila dolgo časa znana predvsem kot muza Maxa Ernsta, je Carrington s svojim slikarstvom močno oblikovala to umetniško smer. Kritike filma se gibljejo od navdušenja nad vpogledom v njeno življenje do razočaranja nad domnevno dolgočasnostjo pripovedi, kljub zanimivi tematiki.